Carpoxylon Macrosperum palm tri

Research i faenem aot se i kat wan endemic speses blong Palm tri long Tanna mo Aneityum nomo.

Ofisa blong Forestry Dipatmen, Presly Dovo i toktok wetem VBTC Nius long ol faendings blong team taem oli kolo long Tanna mo Aneityum blong karem out resej ya i no longtaem.

“Carpoxylon Macrosperum hemi wan endemic(No gat fulap) palm tri we hemi luk olsem wan coconut tri we i grow long 10-12 mita hae; Long Vanuatu yumi save faenem nomo long Tafea Provins blong yumi long ol aelan long Tanna (Not mo Saot) mo Aneityum,” Mr Dovo i talem.

Hemi talem se psalm tri ya i gro bigwan nao long saot pat blong Vanuatu from i gro best long ol ples we i kat hae sunlaet mo i grow natural taem aelen i form.

Mr Tovo i talem se ol komuniti oli nosave palm tri ya oli putum presa long hem olsem oli katem daon blong mekem wall mo floa blong haos o oli yusum long saed blong kastom.

“Ol pipol oli no luksave mo valuem tri ya from nomo se oli nosave impotens blong psalm tri ia ya we i sta ple wan bigfala role(wok) long environmen,” Mr Dovo i talem.

“Dipatmen blong forestry i wantem pablik i awea long palm tri ya blong yumi save tekem pride i kat nomo long Vanuatu. Mo tu pablik i mas kontinu blong karem seedling blong planem tri ia long ol enviromen blong mekem se yumi no lusum blong save flasem environmen.

“Wan interesting samting we team e faenem long research long aelan hemi ol palm tri ya mifala faenem nmo long ol tabu eria, wan ples weh pipol i nogat tumas akses long hem.

Mr Tovo i talem se team i wok wetem sapot blong New York Botanical Garden we hemi wan partnership program blong scientific resej.

Hemi talem se resej ya i no finis yet mo i kat taem blong oli ko raon long evri aelan long Vanuatu blong oli faenem moa long ol kaen tri olsem.

By trainee journalist, Patience Mawa.

 

 

 

 

 

 

(Visited 353 times, 1 visits today)

About The Author

You might be interested in