
Ol Market vendor i lanem hao blong kipim ol kakae
Long taem we COVID-19 i afektem ekonomi blong Vanuatu, wan training kos blong hao blong kipim kakae i kivhan long ol lokol vendor blong kat ol niufala skil blong save kipim ol lokol kakae long karen.
Trening ia i helpem ol mama we oli stap mekem market blong yusum ol kakae we oli no salem aot blong kipim mo yusum long taem blong ol disasta olsem Saeklon mo ol karen oli damej.
Olgeta we oli patisipet oli lanem hao blong mekem floa blong manioc, banana mo taro, kipim gud ol mit, ol fruit olsem pawpaw mo vegetabol olsem tomato mo chili; mo hao blong pakejem mo labelem wan proses prodak.
Wan long olgeta mama vendor ia, Annie Meleray blong Nambahuk Komuniti blong Saot Santo, i talem se “ Long wan futja disasta, mi save se mi kat plante kakae vinis we mi kipim blong famili blong mi.”
Mrs Meleray i talem se naoia hemi save kipim gud ol vegetabol mo root crop taem hemi tekem i kambak long market from i no sel aot.
“Naoia mi save hao blong kipim mo pakejem ol tomatio, chili, pawpaw mo pineapple; mo hao blong mekem cake aot long manioc floa,” hemi talem.
“Bifo, mi save kipim gud nomo ol peanut we i no sell aot blong plantem bak, mo samtaem ol banana mo manioc we mi tekem i kambak long haos i stap koko mo i nogud nomo.”
Hemi talem se ol niu save mo skil we hemi lanem ia, hemi impoten long taem naoia.
Mrs Meleray i komperem ol sel blong hem bifo mo afta long COVID-19 mo Saeklon Harold, mo hemi luk se hemi salem moa long ol prodak blong hem bifo long saeklon mo COVID kompea long naoia.
“Mi luk plante long ol prodak we mi ko stap salem long market naoia, ol pipol i no pem tumas mo mi mas tekem i ko bak long haos,” hemi talem.
Obed Ruben, wan nara market vendor blong West Coast Santo i muv i ko long Beleru Komuniti long Saot Santo from hemi talem se hemi had blong hemi mekem mani long West Coast.
Hemi talem se hemi luk se Beleru hemi isi ples blong hemi mekem mani from i kolosap long bigfala town blong Santo, Luganville.
Mr Ruben i talem se hemia hemi fes trening blong kakae we hemi pat long hem mo wanem hemi lanem bae i helpem famili blong hem long taem blong COVID ia mo ol nara futja saeklon long futja.
Lissy Andicar, wan yang market vendor blong Nambahuk komuniti long Saot Santo, i talem se blong prosesem kakae, bae i helpem hem blong mekem moa mani.
“Sapos yumi prosesem ol prodak blong market blong yumi, yumi save mekem moa mani bitim taem yumi salem nomo ol kakae olsem manioc, banana, ol vegetable mo ol fruit long market,” hemi talem.
Food preservation training ia hemi pat blong United Nation’s Markets blong Change Project mo hemi tekem sapot long UN’s COVID-19 Response mo Recovery Fund.
Treining ia i eim blong helpem ol rural woman blong bildim food security blong ol famili blong olgeta long taem blong COVID-19 pandemic mo impruvum akses blong olgeta long ol financial seves.
Long Santo, ol market vendors blong Nambahuk, Beleru, Jarailan, Narango Sarete, Tangoa and Fanfo Stonhill komuniti mo long aelan blong Tangoa oli kasem treining ia.
Long Efate, ol vendor blong Melematt oli patisipet.
Mrs Meleray i talem se ol market vendor long komuniti blong hem oli nid tu blong kat trening blong management we bae program ia i ranem long futja, from oli nid blong save hao blong beta manejem ol mani blong olgeta long ol had taem olsem.